Pomenkujemo na piru. "Pa kje živita vidva"? vpraša
en. S kolegom se pogledama in vprašama: "Kak to misliš"?, saj veš kje
sma doma. "Zadnjič sprehajam psa po pločniku mimo vojašnice, torej po
robu Nove vasi II in mimo mene prikolesarita dva šmrkavca" "Povej
naprej" " Pa pred seboj zagledata babico, ki komaj hodi s polnimi
vrečkami fasunge ....potem upočasnita in ji špukneta na hrbet"
"oddivjata naprej in se smejita ko zmešana ...kaj je to ...kje so
starši"? Nasmehnema se mu in mu razložima, da je to sicer za pet hudih
focnov in povedat fotru, ki porcijo dopolni še s petimi zraven, a
verjetno bo jutri enako ...brez haska je včasih vse skupaj. Res pa je,
pa naj se sliši še tako grozno, to le manjši incident v vsakdanjiku
"blokovcev". Pa mu "serviram" tri scene, zaradi katerih bo potem junak,
ko jih pove naprej.
Scena 1: Vroč popoldan na hofu. Ravno
prihajam skozi podhod v epicenter dnevnega dogajanja. Cel zlepljen od
vožnje z busom si želim, da bi lahko prespal na prepihu, ki je skozi
"tunel" vrhunski ...no, na trenutke se zdi da je en hepan fen vklopo
ampak bi šlo. Pozdravim družbo, ki poležava na klopcah ...potem pa krik.
Gospa v prvem nadstropju roti svojega sina naj se umiri ....on
nerazločno preklinja in ...in maha z nožem ...kuhinjskim ...vlkim ko
prasica. Sosed pleza po ograji pritličja, da bi šel na pomoč. Vsi
kričijo naj ne gre. Sin zamahne ...in da je hudičeva scena še hujša se
gospa zaplete v rjuhe in brisače, ki visijo na štriku na balkonu. Zdaj
je vse krvavo ...srce mi razbija, da ga čutim v ušesih ...vsi smo se
strdili ko pičke ...sirene ... Sin se umakne v stanovanje in vsi
mislimo, da bo prišel na dvorišče. Zdaj skozi podhod prilaufata dva
policaja (saj veste ne, policija je 200m vstran), izgineta v vhod in čez
pet minut je drama končana. Tip konča na psihiatriji in življenje gre
naprej.
Scena 2: Kolegi nabijajo fuzbal, ene par nas rešuje
svet, drugi načrtujejo krajo mrežic za koš iz soednjega dvorišča. Pa
reče en otrok "Glej, oni bo z balkona skočo"! ????? Vsi trznemo. Gledamo
po balkonih in ga po par sekundah najdemo. Možakar sedi na robu ograje
in reče "Skočo bom"! Zdaj vsi gledajo. Spet drama. Spet utrjevanje
živcev. Hčera se mu počasi približuje in ga prepričuje v nasprotno.
Gasilci. Fulijo uvoz in peljejo mimo ...zaštrikali so se med bloki
...sirena tuli v pi... ma....Gasilski avto tokrat v pravi ulici. Na
sprednjem sedežu med dvema gasilcema pa sedi otrok, ki je prej povedal,
da bo en skočo. Je laufal za avtom in sta ga gasilca vzela zraven, ker
je povedal, da hoče njegov sosed skočit ...jih je pripeljal v epicenter.
Že tišijo lojtro proti balkonu ...zdaj dva policista komunicirata z
morebitnim "skakalcem", ki je še vedno v pozi za potapljaški skok v
globino. Trenutek kasneje ga že držita ... mnogo tenutkov kasneje je
"potapljač" na sprehodu s svojo družino ...?!?
Scena 3:
Nedeljsko poldne. Familije so doma in celo jebeno naselje diši po goveji
župi. Mešajo se melodije Avsenika in Miša Kovača. Od vsepovsod se sliši
razbijanje s krožniki, rajnglami in ostalim priborom, ki je v uporabi v
tem delu dneva. V tretjem nadstropju pa prepir. Ona mu jebe vse po
spisku. On njej: "Ni čudno, da so froci taki" "Poglej se" Ona spet
napada s celo salvo kletvic. Dedu se utrga in babo zalepi okrog ušes
...ona mu vrne ...dva šusa. Potem možakar skoči v žensko in jo porine na
balkon ...sunek je premočan in ženska obvisi na balkonski ograji v
tretjem štoku. "Gor me potegni trotl zmešani"! "Ne upam" Oprijem popusti
...krik ...in bam na sosedovo teraso v pritličju bloka. Družina M. je
ravno obirala kuro v prvem nadstropju na balkonu, ko je soseda
"prifrčala" mimo. Konec drame. Zlomljena noga. Tri tedne kasneje vse po
starem.
"Evo mojster, tu sma doma" "Kaj praviš"? Možakar naju debelo gleda in samo odkima. "Kako sta še lahko normalna v tej drami"? "Kdo je normalen"? vprašama, in naročima novo rundo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar