Domofon. "Prosim." "Prii dol, Gogi tu." "Priem." Ura je
deset dopoldan. Moral bi na faks, na retoriko, pa se mi ni dalo in sem
dremal. Pridem na hof in pričaka me nasmejani Li. Vlki Li če sem
natančen. To je njegov vzdevek, od nekdaj. Vlki Li je mesar. Fejst ded,
ki ga poznam že od pamtiveka. Bla sma sošolca v osnovni šoli in
stanovala v istem naselju. Spomnim se, blo je enkrat pri njemu doma. Gre
tip na wc. Meni pa dolgcajt in vidim spenjač...vzamem kavbojke in mu v
eno hlačnico sprašim dve vrsti klanfic. Odložim hlače na svoje mesto in
na vse skupaj pozabim. To je bilo v osmem razredu. Naslednji dan tipa ni
k prvi uri. Kaj za kurca mu je zdaj, da ga ni. Pa pride on drugo uro in
mi jebe vse po spisku, in meni kapne...kavbojke. Ded je že tak zamujal,
da eno nogo v hlačnico in potem drugo in padec po sobi in začudenje
"Kaj pri pi... je zdaj to?" Vse ostale hlače v stroju. Potem še pol ure
klanfice vun vlači in je ura šla. Na koncu se vsi smejimo. Naj povem, da
ima Vlki Li mlajšega brata, ki pa je Mali Li seveda. No, dopoldanski
obisk je izkoristil za to, da mi pokaže nov avto. BMW serija 3. Ni nov,
je pa lep in kliče po testni vožnji. "Grema na špricer." "Nujno."
Pridema v Košake (predel Maribora) in izmed vseh gostiln, Li najde neko
brezimeno lukno, kjer pozna kelnarco...seveda.
Spijem kavo in
tri rume. Li tolče po štokih al neki žganici, ne spomnim se več. Za
frišnega voznika je presegel že vse dovoljene doze, a ker je neuničljiv
in lahko prenese ogromen vnos alkohola v enem šusu mu menda ni hudega.
"Grema nazaj, pa nekaj pojest" Strinja se in spet sma na izletu. Li je
edini možakar, ki so mu široke kavbojke oprijete, če te zahakla z nogo
je konec. Močn ko bik, so rekli včasih. Je tudi edini, ki je prišel pred
blok v kratkih hlačah in coklih, ko je bilo zunaj deset stopinj pod
nulo. Z lahkoto je pomenkoval z nami, dokler nas ni zazeblo in smo šli.
Ko so ob neki priliki pripeljali robo k mesarju, kjer je bil zaposlen je
tovornjaček razložil sam. Svinjska polovica na hrbet in hop iz
tovornjaka. Večina smrtnikov se poškoduje, samo pri skoku iz
tovornjaka...Pa ona črna guma za stiskanje v dlani...z lahkotoooo, jaz
pa z obema rokama pa mi hoče oke z jamic fuknit. No, pa še ta. Dobim
hčero, povabim ekipo, pijemo, fejst, gremo v neko gostilno, Vlki Li se
ne more vsest v stol, zato naslone za roke malo zvije navzven. Ko gremo,
poskuša en od kolegov stol spraviti v prvotno stanje...ja pa kaj še.
Zgodb je nešteto in nastala bi knjiga če nadaljujem, zato....sreda, 17. februar 2016
VLKI LI
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar