Lep popoldan. Mlad par se sprehaja po pokopališču.
Zaročena sta. Vem. Nakar tipu na pol raztrgan stvor "parkira" svoje zobe
v vrat. Tipica histerično kriči in se otepa drugih napadalcev, ki so
produkt samega gospodarja teme....preklopim in počakam da scena z
dretjem mine. Zdaj je ona že na varnem v eni hiši in film se razvija
naprej. Gledam do konca, ker mi je kolega posodil kaseto, ki mu jo moram
do jutri vrnit, drugače bo foter spet plačal zamudnino on pa bo dobo
dve okrog "kepe". Pozno popoldan je. Poletje je in vsi smo nori na
grozljivke.
"Andrej, si dal bicikl v klet?" Kaj, kaki
bicikl...ne me jebat zdaj...o p....materna pa ne no. "Andrej?" "Ja mama,
bom zrihtal." Bom zrihtal jaz kurac. Po vseh grozljivkah, ki sem jih
konzumiral si rajši amputiram nogo s plastičnimi škarjami kot da grem
zdaj v klet. Pa kdo bo spizdo Bmx-a, ki zgleda kot da je kurirčkovo
pošto fural. Vsi vejo da so vilce napokane in da je bicikl v bistvu
smrtna past, če ga ne razumeš kot jaz. Mene ga ni strah furat, ker sma
zmenjena, da mi bo dal signal preden bo razpadel in mi s tem prihranil
polomljena rebra in predrto pljučno krilo. Zdaj pa ga naj dam v klet.
Fajn mu bo zunaj pod zvezdami. Toplo je. Sosed bo mogoče malo pepela na
njega stresel ko bo kadil na balkonu, drugače pa mu ne bo panike. Mogoče
se bo kdo pelo dva kroga in reskiral urgenco...ko ga jebe, naj se pelje
če hoče. Ampak zjutraj bo "mašina" na svojem mestu, na zarjavelem
štenderju. Pa še to. Zdaj stanujem v hiši in nimam kleti. Nikoli ne veš....
Ni komentarjev:
Objavite komentar