sreda, 1. junij 2016

WHO IS "NORMAL"?

Pomenkujemo na piru. "Pa kje živita vidva"? vpraša en. S kolegom se pogledama in vprašama: "Kak to misliš"?, saj veš kje sma doma. "Zadnjič sprehajam psa po pločniku mimo vojašnice, torej po robu Nove vasi II in mimo mene prikolesarita dva šmrkavca" "Povej naprej" " Pa pred seboj zagledata babico, ki komaj hodi s polnimi vrečkami fasunge ....potem upočasnita in ji špukneta na hrbet" "oddivjata naprej in se smejita ko zmešana ...kaj je to ...kje so starši"? Nasmehnema se mu in mu razložima, da je to sicer za pet hudih focnov in povedat fotru, ki porcijo dopolni še s petimi zraven, a verjetno bo jutri enako ...brez haska je včasih vse skupaj. Res pa je, pa naj se sliši še tako grozno, to le manjši incident v vsakdanjiku "blokovcev". Pa mu "serviram" tri scene, zaradi katerih bo potem junak, ko jih pove naprej.
Scena 1: Vroč popoldan na hofu. Ravno prihajam skozi podhod v epicenter dnevnega dogajanja. Cel zlepljen od vožnje z busom si želim, da bi lahko prespal na prepihu, ki je skozi "tunel" vrhunski ...no, na trenutke se zdi da je en hepan fen vklopo ampak bi šlo. Pozdravim družbo, ki poležava na klopcah ...potem pa krik. Gospa v prvem nadstropju roti svojega sina naj se umiri ....on nerazločno preklinja in ...in maha z nožem ...kuhinjskim ...vlkim ko prasica. Sosed pleza po ograji pritličja, da bi šel na pomoč. Vsi kričijo naj ne gre. Sin zamahne ...in da je hudičeva scena še hujša se gospa zaplete v rjuhe in brisače, ki visijo na štriku na balkonu. Zdaj je vse krvavo ...srce mi razbija, da ga čutim v ušesih ...vsi smo se strdili ko pičke ...sirene ... Sin se umakne v stanovanje in vsi mislimo, da bo prišel na dvorišče. Zdaj skozi podhod prilaufata dva policaja (saj veste ne, policija je 200m vstran), izgineta v vhod in čez pet minut je drama končana. Tip konča na psihiatriji in življenje gre naprej.
Scena 2: Kolegi nabijajo fuzbal, ene par nas rešuje svet, drugi načrtujejo krajo mrežic za koš iz soednjega dvorišča. Pa reče en otrok "Glej, oni bo z balkona skočo"! ????? Vsi trznemo. Gledamo po balkonih in ga po par sekundah najdemo. Možakar sedi na robu ograje in reče "Skočo bom"! Zdaj vsi gledajo. Spet drama. Spet utrjevanje živcev. Hčera se mu počasi približuje in ga prepričuje v nasprotno. Gasilci. Fulijo uvoz in peljejo mimo ...zaštrikali so se med bloki ...sirena tuli v pi... ma....Gasilski avto tokrat v pravi ulici. Na sprednjem sedežu med dvema gasilcema pa sedi otrok, ki je prej povedal, da bo en skočo. Je laufal za avtom in sta ga gasilca vzela zraven, ker je povedal, da hoče njegov sosed skočit ...jih je pripeljal v epicenter. Že tišijo lojtro proti balkonu ...zdaj dva policista komunicirata z morebitnim "skakalcem", ki je še vedno v pozi za potapljaški skok v globino. Trenutek kasneje ga že držita ... mnogo tenutkov kasneje je "potapljač" na sprehodu s svojo družino ...?!?
Scena 3: Nedeljsko poldne. Familije so doma in celo jebeno naselje diši po goveji župi. Mešajo se melodije Avsenika in Miša Kovača. Od vsepovsod se sliši razbijanje s krožniki, rajnglami in ostalim priborom, ki je v uporabi v tem delu dneva. V tretjem nadstropju pa prepir. Ona mu jebe vse po spisku. On njej: "Ni čudno, da so froci taki" "Poglej se" Ona spet napada s celo salvo kletvic. Dedu se utrga in babo zalepi okrog ušes ...ona mu vrne ...dva šusa. Potem možakar skoči v žensko in jo porine na balkon ...sunek je premočan in ženska obvisi na balkonski ograji v tretjem štoku. "Gor me potegni trotl zmešani"! "Ne upam" Oprijem popusti ...krik ...in bam na sosedovo teraso v pritličju bloka. Družina M. je ravno obirala kuro v prvem nadstropju na balkonu, ko je soseda "prifrčala" mimo. Konec drame. Zlomljena noga. Tri tedne kasneje vse po starem.
"Evo mojster, tu sma doma" "Kaj praviš"? Možakar naju debelo gleda in samo odkima. "Kako sta še lahko normalna v tej drami"? "Kdo je normalen"? vprašama, in naročima novo rundo.

Ni komentarjev: