OLIVER DRAGOJEVIČ V LOGARSKI DOLINI

Mrzlo je prva beseda, ki mi pade na pamet po današnjem obisku Logarske doline. Bilo je -12 stopinj celzija. Ja, res je, to je svinjsko mrzlo. Vseeno sem naredil nekaj fotografij za spomin na ledeno slikanje. Oliver je pel in opozarjal na hlad, s Tidejo sva pila kuhano vino in čaj ter čakala na obljubljeni ognjemet. Le-ta, pa je bil na koncu zelo skromen. Otroci v mariborski soseski iz katere prihajam, naredijo takega vsak dan v decembru.

Ampak bilo je fajn in gorski zrak me popolnoma prerodil za najdaljšo noč v letu.

Za vse tiste, ki pa fotografirate v hribih in podobnih ekstremnih situacijah z grdo nizkimi temperaturami, pa velik poklon. Fantje in dekleta, jaz sem se skoraj zlimal na aparat.

VRBJE

Ribnik Vrbje. Idealen kraj, za umirjen sprehod po abnormalnem basanju s prazničnimi dobrotami. Velik je 13 ha, največja globina pa je menda 1,6 m. Na sredi ribnika opazim jato rac, ki verjetno izmenjujejo darila in dva laboda, ki od daleč vse skupaj opazujeta.

Oster zrak in malo premikanja hitro pripomoreta k boljšemu počutju. Še večkrat bom moral tja.

PRESTOLNICA V LUČKAH

Vonj po kuhanem vinu, čaju in hitro pripravljeni hrani je prvo kar te pozdravi, ko prideš na Tromostovje. Pred tem pa nepopisna gneča na cesti, ko si poskušaš izboriti parkirni prostor.

Manjkal je v bistvu samo sneg, saj je bilo vsega ostalega dovolj. Glasba, dobro razpoloženi ljudje, ogromno stojnic in nešteto lučk, so pričarali pravo praznično vzdušje v našem glavnem mestu.

Božič pa bo vseeno malo bel, saj zdaj ko to pišem, zunaj sneži.

Pa lepe praznike vsem skupaj.

"V HRIBIH"

Med brskanjem po disku naletim na datoteko GORE. Pa ni ravno "gora", je bolj "hrib". Na tem "hribu" takrat, ko je bilo še toplo ni bilo snega, pa tudi danes ga je bolj malo. Morda pa ga je kaj naneslo iz bližnjih snežnih topov. Vsekakor življenje v "hribih" teče naprej, obiščem pa jih spet na pomlad ali poletje.

Aja, pa zaprto butev bom potreboval, saj so "domačini" teritorialno zelo zaščitniški.

MALO SNEGA

Dva vikenda nazaj v zimski idili na Kopah. Borovničke, palačinke, pizza, makaronflajš in rdeča pesa, skratka samo nizkokalorična hrana in sneg :) Sneg za vse vas, ki vam dež že malo preseda.

KARATE SEMINAR - TAKASHI TOKUHISA

Karate klub Okinawa iz Maribora je organiziral seminar karateja, katerega je vodil mojster te borilne veščine in nosilec črnega pasu 6.dan, Tokuhisa Takashi.

Ko gledaš mojstra na delu se karate zdi popolnoma jasen, lahek....pa ni. Trdo je treba delat in se leta znojit za tak nivo.

G. Takashi je začel trenirati z desetimi in sicer aikido, pri dvanajstih judo in pri petnajstih karate, kateremu je potem posvetil svoje življenje. Karate je njegovo življenje, je njegova pot.

Svoje znanje pa z veseljem prenaša na vse karate znanja željne, kar pa fantje iz kluba Okinawa sigurno so. Pridno so delali, poslušali nasvete in verjamem, da so svoje že obsežno znanje še dopolnili.

Jaz? Jaz sem se čim bolj neopazno premikal sem ter tja, se igral z bliskavico, pocal in pacal, se čudil mojstru in fantom da vzdržijo tempo, kar pa je najpomembneje, užival.

PLES VIL

Sprehajam se po centru mesta. Moje someščane je verjetno pokosila kuga ali kakšna druga huda bolezen, saj ulice samevajo. Nekaj krikov me opozarja, da nisem ostal popolnoma sam.

Pridem do krasne fontane, kjer se nahaja 3,3 metre visok bronast kip imenovan Ples vil. Kip je delo mriborskga kiparja A.G. Gaberija in je bil postavljen na svoje mesto leta 1997.

Vili med obkrožujočimi stavbami plešeta svoj skrivnostni ples, ki ga v poznih večernih urah popestri še izrazit zvok kapljic v katerih se kopata. Morda pa bodo dravske vile prebudile mesto ali pa vsaj župana. Morda...

EROTIČNI SEJEM CELJE 2008

Drugi erotični sejem v Celju Erotika 69. Tokrat je bil sejem bolje organiziran kot lanski. Bolj mednaroden, več prostora, več obiskovalcev in več zabave. Več zabave za ženske in moške, nekaj več pa tudi stojnic z raznimi "igračkami" za popestritev spolnega življenja.

Da bo organizator dosegel nivo erotičnega sejma kot je to na zahodu, še veliko manjka. Toda zdaj so dokazali da zmorejo več kot je kdo pričakoval (glede na lansko leto) in morda čez par let presenetijo.

KARATE KLUB OKINAWA MARIBOR

Povabili so me, da lahko slikam medtem ko oni trenirajo. Niso vajeni fotoaparatov in kamer med treningom, vendar so bili zelo tolerantni in strpni pa še obut sem lahko stopil na blazine.

To so dekleta in fantje karate kluba Okinawa. Klub je bil ustanovljen leta 2005 na pobudo strokovnega vodje in nosilca mojsterskega pasu gospoda Vojka Prajnca. Kmalu se je skupini pridružilo še več znanih mariborskih karateistov, ki trenirajo in svoj prosti čas posvečajo tej borilni veščini že celo življenje.

Imajo tudi obetaven podmladek oz. vedno nove člane, ki še spoznavajo kaj vse karate pomeni.

Torej ne samo lomljenje kosti ( tisti s črnimi pasovi bi mi verjetno hitro zrihtali napotnico za urgentni blok ), ampak tudi način življenja, razmišljanja, obnašanja....

Organizirali so tudi že nekaj seminarjev in na enem izmed njih je sodeloval tudi sensei Takashi Tokuhish, 6.dan, velik in zelo znan mojster te veščine.

Bila je prijetna izkušnja in upam, da še kdaj stopim na njihove blazine.