Kofetarica. Olje na platnu. Ena izmed najljubših del slikarke Ivane Kobilce. Leto nastanka je 1888, ko se je slikarka nahajala v Munchnu na izpopolnjevanju. Prijetna starka na sliki kar vabi na kavo.
Sonce; 74% vodika, 25% helija, nekaj sledi kisika in ogljika. Sredica s temperaturo 15 milijonov stopinj celzija. 149.597.870,691 km od našega planeta. Anticiklonalna burja; piha ob suhem, jasnem, mrzlem in umirjenem vremenu. Te dni na obali.
kjer je plaža dvorišče in morje bazen. Možgani so na off. Čivava tekmuje v triatlonu. Burja neusmiljeno biča obraz. Sonce prav paše. Pivo je mrzlo več ur. Sneg je daleč vstran. Mater je fajn na obali.
Točno tako. Narnija. Pohorska. Brez leva, čarovnice in omare. Brez princa Kaspijana. Brez govorečih živali, škratov in kozjih dečkov. Samo mraz, sneg in premočeni čevlji.
Strah. Menda je okrogel v notranjosti pa ga ni. Ja pa kaj še. Po ogledu filma s horror vsebino te starši po dnevu ali dveh pošljejo po "kumarce" v klet. Star pa si deset let ali manj. Takrat je strah poln kot tisti frdamani glaž s kumarami, ki si ga "ta stari" glih takrat želijo. In ko se nehamo bat volkodlakov in podobnih spak, se pojavijo t.i. življenski strahovi. Kaj pa če zaj... šolo, bom pravi čas ugotovil kaj naj delam, bom imel kdaj družino, si bom sploh našel punco, kaj bodo rekli kolegi če si spedinam minival ( v tem primeru punce ne bo ), kaj bo ko umrem... In takšni strahci nas lepo počasi "perejo" do našega konca.Zato strah je. Malo meglen in nejasen. Okrogel kot kugla katero tlačimo in poln kot Dobnikove čokoladice.
Antene na strehi. Stolp podoben minaretu. Hladen plašč na stavbi. Okna kot ogledala. Vonj po brusih iz bližnje tovarne. Znana kot "džamija", drugače pa poslovna stavba Telekom Slovenije v Mariboru. Tokrat tako, kot da bi imel velikanski "faracajg" in jo malo predelal.
Utja P. Sedem mesecev in šest dni. Okoli devet kilogramov. Strastna nasprotnica počivanja in spanja. Obožuje frutkov zvarek z okusom slive. Ljubiteljica vode in kopanja. Utja P.