... V LATVIJO IN ...

No, pa smo spet prestopili mejo. Zdaj smo v Latviji, ki je po površini malenkost manjša od sosede Litve (64.589 kvadratnih km). Ozemlje današnje Latvije je bilo poseljeno že 9000 let pred Kristusom. Riga, ki je tudi največje mesto na Baltiku pa je bilo ustanovljeno leta 1201. V glavnem mestu najdemo prepletanje starega in novega, mestni vrvež velemesta in spet prijazne ljudi. Mesto je znano tudi po številnih parkih in muzejih, ki jih je več kot 50. Tukaj je tudi največja gotska cerkev na baltiku, ki ponosno zre na reko Daugavo in celotno Rigo. V mestu je tudi cela kolekcija stavb ( okoli sto jih je ), ki so zgrajene ali dekorirane v stilu Art Nouveau, kar je tudi svojevrstna posebnost.

Tako torej zapuščamo deželo, ki je mnogim znanim umetnikom (Richard Wagner), dala inspiracijo za izvrstna dela, deželo, ki je zaradi pevskih festivalov znana tudi kot "pojoča dežela". Naslednjič pa lepotica Baltika....Estonija.

...DO LITVE IN NAPREJ...

Iz Poljske vstopamo v Litvo. Država ki je velika približno 65.000 kvadratnih kilometrov in ima 3.4 mio prebivalcev. Je tudi prva baltiška država, če se pripeljete iz omenjene smeri. Litva, država, ki ima v njenem glavnem mestu Vilni še eno državo oz. republiko, ki se imenuje Užupio res publika. Ta majhna državica ima svoj parlament, v njej živijo znani umetniki in drugi ustvarjalci ter znane osebe. Ima pa tudi svojo ustavo, ki med drugim pravi, da ima vsak pravico biti srečen, vsak ima pravico biti unikaten oz. originalen, nobeden pa nima pravice uporabljati nasilja. Za preprečevanje le tega skrbi samo njihova posebna policija. Ljudje so prijazni in se na veliko poročajo, pa tudi na veliko ločujejo. Ko se približujete Latviji, lahko nekaj kilometrov pred mejo obiščete še eno posebnost Litve in sicer Hrib križev. O Latviji pa naslednjič.

OD POLJSKE DO...

Odpravili smo se na več tisoč kilometrov dolgo pot. Menda 6000 km po kopnem in debelih 1000 po morju. Prepotovali smo sedem zanimivih držav, zamenjeli tudi toliko denarnih valut in srečali precej več kot sedem načinov življenja, igre, smeha, zabave in drugih zanimivosti. Do naslednjič pa nekaj utrinkov iz Poljske in kmalu pozdravljena Litva.

UTRINKI IZ OBALE

Sprehodil sem se po naši obali, od Lucije do Portoroža pa naprej do Pirana. Pa malo fotografiral seveda.

ENERGIJA NA TIRIH

Spet sem odšel na tire, da bi malo slikal. Srečam kolega, ki mi svetuje umik pod streho saj me bo na odprtem peronu scvrlo skupaj z aparatom. Njegova napoved se na srečo ni uresničila, sem pa ulovil nekaj energije, ki jo premore narava.

Če pa bi imel majhno škatlo, pa vanjo ulovil strelo........svojo elektrarno.....

NA TIRIH

Vse tiho. Oddaljeno kričanje otrok, ki hočejo sladoled prekine strašljivo tišino na peronu. Pojavi se železniški delavec, ki se pripravlja na prihod vlaka. Za njim se prikaže prva skupinica potnikov, ki hitro zasedejo klopi na peronu in par zaposlenih, ki molče odhajajo v svoje delavnice in pisarne. Pripelje prvi vlak, pa drugi, tretji......tišina. Na peronu se pojavita dve skupini Romov, ki se divje skregata. Ženska na kolenih kriči v verjetno samo njim poznanem jeziku. Potem spet tišina. Končno dočakam vlak iz katerega stopijo potniki, res jih ni dosti, tišino na peronih pa le prekinejo.

Potem spet vse tiho.