X-MEN HEADQUARTERS

PLAYA II

SAFARI

Mežikam v temo. Zbudil sem se pred alarmom, ki me vedno znova sili k temu, da demoliram telefon. Premišljujem. Naj spim še mastno uro ali vstanem. Obljubil sem, da bom ob 6:00 tam ...ne bom pizda, grem.

Žena in hčera sta še vedno v svetu, kjer torbice rastejo na drevesih in je vodja prodaje le-teh Hello Kitty. Jaz zakorakam v temno jutro.

Vstopim. Zaposleni za pultom povem, da sem dogovorjen s trenerjem. Pokaže mi garderobo, tuše ...po cca petnajstih letih sem spet na fitnesu. Na delovno temperaturo mišice pripravljam na biciklu, na katerem skoraj ležiš. Gonim deset minut, ko pride "mojster", ki bo naredil Ahila iz mene. Kaže mi vaje na napravah, jaz ponovim ...večkrat ...vse dvignem, premaknem. Mam sto kil in šmrkavcu ne dam veselja, da česa ne bi zmogel ...rajši crknem porkamadona ...leva roka me že ful peče ...jebem ti gvihte pa benč pa biceps ...

Ura hitro mine in že sem na poti na šiht. Zaradi zgodnjega bujenja sem do konca zjeban, lačn, drugačn in ne prerojen, kot so mi zatrjevali da bom.

Mežikam v temo. Ko jebe fitnes zjutraj, grem pol, po službi. Že pri vstopu v telovadnico je vse drugače. Smrdi po švicu ko prasica, kar zjutraj ni. V eni nebulotični reklami so povedali, da moškim švic od moškega ne smrdi. Res?! Ne vem keri zablojeni genij je to naumil. Če je tako, potem verjetno obstaja "La Švic" pour homme pizda mu materna.

                 Spet grem na kolo. Fitnes je tokrat poln "Švarcijev", "Van Dammov", "Rambov". "Seos, kak ti gre?" "Dobro stari, pa tebi?" In oba se istočasno primeta za kurca. Popravljata si ga levo, desno, levo ...en se vmes povoha pod pazduho ...oba pa se opazujeta v ogledalu. "Kaj pri pi.. je je zdaj to?!" Gre en tipac mimo njiju, se prime za tiča, pozdravi in gre naprej. Pogledam proti stropu na tv, ki visi iz stropa. Discovery. Rommel tolče Angleže pri Bengaziju ...kurcograbci se zbirajo ...sledi finale.

Pride tip s hlačkami v rit in mrežasto majico. Logično da se drži za "kabl" in se veselo pridruži "intelektom", ki rešujejo svet z binglom v roki. Tič sem, tič tja, seos, seos, tič spet sem ...

Grabi me panika. Gonim ko nor ...ampak kolo je sobno in spizdit iz tega safarija z njim je nemogoče. Pogledam naokrog ...par deklet neprizadeto z zajebano dolgimi nohti tipka po telefonu in dela selfije na steperju. Nobena se ne drži za pi...  Spet pogledam na tv. Erwin je še vedno v puščavi ...na razbeljeni pločevini tankov pečejo jajca ... Tik pred infarktom preneham pedalirat, pograbim brisačo in se prežarčim pod tuš. "Mišice" še vedno rešujejo svet.

Mežikam v temo. "Pa ko jebe fitnes zjutraj in popoldne" si mislim. Roko imam na tiču ...šit, se je že začelo ...pa samo dvakrat sem bil tam. Zaprem oči ...sem že v sadovnjaku s Hello Kitty, med drevesi na katerih rastejo ...

TURISTAS II

WHERE TO NOW?

6:20 zjutraj. Zima. Avtobusna postaja. Ogabno mrzlo. Razmišljam o tem, kako se verjetno nikoli ne bom navadil vstajati zgodaj zjutraj, ne glede na to, da vsi trdijo drugače. Si jutranji tip, al pa nisi ...brez neke filozofije.

Stojim čisto pri miru, saj bi gib pomenil dotik kože s kavbojkami, ki pa so verjetno že zmrznile na meni. Poznate ta občutek ne? Čakaš na bus v sibirskem mrazu ...petnajst minut kasneje pride in pri prvem koraku te tako zategne od mraza da ti je slabo.

Na busu toplo. Kolegica, ki to jutro nima svojih frendic s spojler frizurami celo pot klopoče in ropota, jaz celo pot kimam ...Pojma nimam kaj je govorila. "Glej, gori!" Iz "letalskega načina" se preklopim v normalno delovanje. Šofer takoj za rdečim mostom (onim lepim) zavije desno na postajo in vsi izstopimo. Bolj organizirani kot na šolski ekskurziji se dijaki različnih šol in starosti odpravimo prodajat zijala čim bližje ognju. "Pekarno so v luft vrgli." "Pa ona trgovina s sladkarijami, ki je bla nasproti je tudi totalka." prijavi mimoidoči. Res je, znani gangster je ciljal pekarno, candy shop pa je bil pač kolateralna škoda ...še en tedn so lizike po centru Maribora pobirali.

Zamudim k prvi uri. Povem o požaru in gangsterju in busarju, ki nas je fuknil ven in lizikah, ki ležijo po cesti ...sošolci so navdušeni ...ura je šla dokončno v kurac.

Sem dijak tretjega letnika strojne šole in obožujem sendvič z mesnim sirom. Šola mi ni tak fajna, mam pa odpičene sošolce in rad pridem ...čeprav ne vem kaj bom delal pol, ko bo vsega konec. Večina mojih sovrstnikov ve. P....jim materna.

Evo, ritualno obgrizujem svoj sendvič z mesnim sirom, do bo pol vse v kruhu in ne bo nič ven štrlelo ...ni estetsko pa to. Sošolec me nemo opazuje, zraven verižno kadi ...jebeni Pony Express.

"Tota me ne bo fukala, kmetica limbuška (Limbuš je kraj pri Mariboru - provinca), mene ne." popizdeva vidno razfukana dijakinja tekstilne šole. "Kaj je blo?" vpraša kolega ki "frizerko" pozna. "Pička kmetavzarska mu ga je v petek na tržnici pofafala!" "Gor jo bom ofnala!"

Mesni sir se mi je ustavil nekje na pol poti v želodec ..."Je rekla fafala?" Kolega prikima in se reži ko opica, no oba se režima. Potem pa derenje in grešnica jih dobi z nihajnimi vrati direkt na nos ...trenutek kasneje ji frizerka poskuša odtrgat glavo ali skalp, ne spomnim se več ... Nikoli več nisem videl babjega fajta ...nikoli ...nikoli ...pi...

Pol ure kasneje sem poklican k predstojnici, da pojasnim kaj se je zgodilo. "Andrej, moral bi posredovati, moral bi biti vzor in odrasel in ...zzzzzzz. Že tak me je ono omenjanje fafanja čist iz tira vrglo, in nisem nikoli pomalcal do konca, zdaj pa naj bi še igral Unprofor?! Opišem dogajanje, oralije preskočim in grem.

Isti dan, dve uri kasneje sem spet v pisarni. "Pa kaj je s tabo Andrej?" "Kdo bo zdaj zvezke in knjige in torbo plačal?" "Odrasti bo treba!" "Že drugič si danes tukaj." A zdaj sem pa jaz kriv, da je ena frizerka drugi frajerja pomolzla? Pa da sta se potem kotali pred celo šolo. Prvič sem bil samo priča ...pizdo materno.

Drugič pa ...no ...Sošolcu smo na poti iz ure telovadbe (telovadbo smo imeli v Ljudskem vrtu) skrili torbo v koš za smeti. Smola pa je bila, da je bil koš preblizu ceste, in da so komunalci minuto za nami praznili te koše. In  ko je ded vrgo vsebino koša v kiblo, smo samo gledali za smetiškarjem ko teleta. In sošolec je pri naslednji uri moral razložiti zakaj nima naloge in torbe in pisala ...Naslednji dan sem mu prinesel torbo in pet zvezkov ...učbenikov ni imel do konca šolskega leta.

Konec leta sem se prepisal na trgovsko šolo ...malček kasneje na ekonomsko ...to sem moral potem dokončati. Kljub uspešni maturi, še vedno nisem vedel kaj naj delam. Sem študiral ekonomijo ...pizda materna, tu sem se šele iskal. Vmes delal. So mi eni šefi rekli, da sem potencial, da znam motivirati ljudi za delo, da mam "hjuman tač". Mnogo kasneje diplomiral. Še prej bil na enem razgovoru. Bi delal kot bančni uslužbenec, pa je "strokovnjak" za psihologijo, ki pregleduje psiho teste ugotovil, da sem preveč zaupljiv in s tem neprimeren ...za delo na šalterju, kot se je kasneje izkazalo ...šalterju, jebemu mater. Kaj pa ma zaupanje z delom na okencu, kot da o čem odločaš, ko cel dan upokojencom penzije knjižiš ...niti o tem, kdaj boš požrl jebeni mesni sir ne odločaš. Hvala kurcu, da sem na glas izrazil svoje mnenje o kvazi psihologu, ki dela na banki. Takoj smo prenehali z nadaljnim razgovorom.

Evo, kljub trem srednjim šolam, faksu, delovnim izkušnjam ...pišem tekste za Fotostorming in še vedno ne vem kam zdaj.

"STUDENT EXCHANGE"

"CAGE"

Mislim da je bil september ...morda konec avgusta ...ko sem prišel v vojašnico na Ptuju. Star sem 18 let in po mojem mnenju sem prestopil prag kletke, iz katere ni več izhoda.
Vse se je začelo z nekakšnim naborom, menda že v srednji šoli. "Kak to misliš, da bi rad bil padalec?" "Emmm ...no ...s padalom še nisem skočil, pa se mi zdi zanimivo" izjavim. "Pa ostrostrelec in vojna mornarica?" "Se malo norca delaš?" "Ne, te opcije mi ponuja formular, lahko pa sem tudi pilot ...samo mam plombe ...pa ti jih menda vun fukne pri zverinskih pospeških." "Zgini ...ti bom dal jaz pilota!"

Evo, nekaj časa kasneje ... vojašnica Ptuj in jaz pehotni vojak ...od neštetih opcij na formularju bom zdaj goltal prah na predolgih pohodih ...kaj pa oblaki?!

"Premala mi je" "Večje nimam" "Te pa ne bom mel kape!" Spet premale kape in butl, ki si ne da dopovedat, da je moja glava poseben planet s sfukano gravitacijo, ki zavrača vse šilt kape. "Tu maš številko 60!"

Komaj jo stlačim v položaj, ko zgledam kolko tolko normalno, šivi na notranji strani popokajo ...butl in njegov pomočnik me nemo pospremita s pogledom, ko s salvo kletvic zapuščam skladišče in vstopam k novi družini. V četi je 90 duš ...a jaz sem edina, ki ne rabi it na striženje saj sem prišel pripravljen. Ko so se "soborci" vrnili od "frizerja" ...o porka madona ...vsi pobriti, pol pa špukfelna spredaj ...kdo se zdaj norca dela? " Kam bi mu zabil strojček, če bi mi to naredo ...

Smo že  vpeti v urjenje, izobraževanje, jebanje, jebanje, jebanje ...kaj sem že napisal jebanje? "Ena, dva ...dva dva ....osemnajst dva ...drži, drži" Četrta vaja, skleci ...mater jim jebem ...roke so se mi tak tresle, ko da mam epileptičnega ...z glavo se polcam ob asfalt ...pofukani kamenčki so se mi zarili v čelo ...peče ko prasica ...čelo in roke ...

Kuhinja. Obara. Kurja seveda. Perutnina Ptuj je streljaj vstran in v treh mesecih bivanja v najstarejšem mestu v domovini sem "degustiral" piščanca in zelje na več načinov ko Čak Noris. Zeeelooo dolgo me je sililo na bruhanje, ko je kdo rekel, če gremo na hrenovke al pa na kuro.

V kantini sem imel rezerviran krof s smetano. Nehal sem večerjat ...kura ...kozlal bom ... Prijazna zaposlena je kmalu ugotovila, da bova odlično sodelovala, če bo "večerja" vedno na razpolago.

Teren. Tak se reče neprekinjeni hoji v božjo mater. Pol pa skopaš jamo v kateri bi kao preživel več dni, če pridejo Nemci. Ja, Nemci. Moja luknja je zgoraj ok, proti dnu pa gre v konus. "Vojak Potrč, vi pa nimate vrta doma ne?" "Ne, nimam, v bloku sem doma ...ma pa mama rože" Z jebeno čelado, ki mi je seveda premala kopam "fox hole" on pa meni, da verjetno nimam vrta ...za kaj pri pizdi rabiš jamo 1,80m globoko na vrtu? Za truplo?!

    Naslednja etapa služenja v Mariboru. Doma. Non-stop na straži. Spoznam vse vojašnice v štajerski regiji. Neomejen dostop do sredstev za omamljanje, blokovski demoni vedo, da sem doma ...le da za ograjo ..."soborci" zelo veseli da je en demon z njimi.

Igre z žogo. Tak se reče neprekinjenemu teku ...vsi veste kam.

Zaključni teren. Tak se reče spanju na nepredstavljivem mrazu v od boga pozabljeni šumi na Pohorju. 10 dni. Ponoči grem lulat ...pa nimam ...no luliko mam ...se mi zdi ...jajce so zginle nekam v telo, bingl se jim je pridružil ...morda sem pa obojespolnik pomislim ...če je tak, potem bom pol v spalki samega sebe ...ščijem si po roki ...ogabno, a toplo.

Vožnja s tovornjakom. Tak se reče delu dneva, ko se dejansko premikaš s pomočjo vojaške mehanizacije iz leta 1956. Zabavno. No vsaj del poti. Vsi imamo puške pri sebi. Nabojnik je poln slepih nabojev. Kmalu bo akcija. Peljemo se čez nek kraj. Borec v hecu meri iz tovornjaka v zrak in poskuša očarat sovoznico v avtu za nami. Pritisne na petelina ...šus ...ogenj bruhne iz puške ...voznik avta s krasno sovoznico se skoraj poserje...

Zaseda izza hrbta. Tak se reče kazenskemu teku v hrib s polno bojno opremo (30 kg). Kljub zdaj že zavidljivi kondiciji, se mi zdi, da mi je ono kuro izpred šestih mescov gor vrglo.