6:20 zjutraj. Zima.
Avtobusna postaja. Ogabno mrzlo. Razmišljam o tem, kako se verjetno
nikoli ne bom navadil vstajati zgodaj zjutraj, ne glede na to, da vsi
trdijo drugače. Si jutranji tip, al pa nisi ...brez neke filozofije.
Stojim
čisto pri miru, saj bi gib pomenil dotik kože s kavbojkami, ki pa so
verjetno že zmrznile na meni. Poznate ta občutek ne? Čakaš na bus v
sibirskem mrazu ...petnajst minut kasneje pride in pri prvem koraku te
tako zategne od mraza da ti je slabo.
Drugič pa ...no ...Sošolcu smo na poti iz ure
telovadbe (telovadbo smo imeli v Ljudskem vrtu) skrili torbo v koš za
smeti. Smola pa je bila, da je bil koš preblizu ceste, in da so
komunalci minuto za nami praznili te koše. In ko je ded vrgo vsebino
koša v kiblo, smo samo gledali za smetiškarjem ko teleta. In sošolec je
pri naslednji uri moral razložiti zakaj nima naloge in torbe in pisala
...Naslednji dan sem mu prinesel torbo in pet zvezkov ...učbenikov ni
imel do konca šolskega leta.
Konec leta sem se prepisal
na trgovsko šolo ...malček kasneje na ekonomsko ...to sem moral potem
dokončati. Kljub uspešni maturi, še vedno nisem vedel kaj naj delam. Sem
študiral ekonomijo ...pizda materna, tu sem se šele iskal. Vmes delal.
So mi eni šefi rekli, da sem potencial, da znam motivirati ljudi za
delo, da mam "hjuman tač". Mnogo kasneje diplomiral. Še prej bil na enem
razgovoru. Bi delal kot bančni uslužbenec, pa je "strokovnjak" za
psihologijo, ki pregleduje psiho teste ugotovil, da sem preveč zaupljiv
in s tem neprimeren ...za delo na šalterju, kot se je kasneje izkazalo
...šalterju, jebemu mater. Kaj pa ma zaupanje z delom na okencu, kot da o
čem odločaš, ko cel dan upokojencom penzije knjižiš ...niti o tem, kdaj
boš požrl jebeni mesni sir ne odločaš. Hvala kurcu, da sem na glas
izrazil svoje mnenje o kvazi psihologu, ki dela na banki. Takoj smo
prenehali z nadaljnim razgovorom.
Evo, kljub trem srednjim šolam, faksu, delovnim izkušnjam ...pišem tekste za Fotostorming in še vedno ne vem kam zdaj.






